Rudolf Španzel

Rojen je bil 18. decembra 1948 v Celju, doma v okolici Celja v Zabukovici. Osnovno šolo je obiskoval v Grižah pri Žalcu, nato šolanje nadaljeval v Ljubljani na Srednji šoli za oblikovanje. Po tem se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani, kjer je 1971 diplomiral pri Maksimu Sedeju. Študij je nadaljeval na slikarski specialki pri Zoranu Didku, Gabrijelu Stupici in Janezu Berniku ter grafični specialki Riku Debenjaku in Marjanu Pogačniku. 

Slikar in grafik živi v Ljubljani in razstavlja že od leta 1970. Kot mojster risbe in suverene ter sugestivne likovne govorice nadaljuje žlahtno tradicijo slovenskega slikarstva. Njegova umetnost je prepoznavna  kot novi “radikalni” realizem. Toda vizualizacija naslikanega je pri Španzlu pogosto govorica v svetu nadrealnega z nadahom Dalijevske in Magrittovske duhovne razsežnosti. Slikarjev realizem, temelječ na tradiciji kaže na poznavanje klasičnih obdobij evropskega slikarstva predvsem renesančnega in baročnega  ter njegovo navduševanje nad hedonističnimi mojstri holandskega žanra.

Značilen avtorski rokopis izrazitega risarskegain tehničnega perfekcionizma zaznamuje tudi obsežen grafični opus, največkrat izveden v težkih in pedantnih tehnikah starih mojstrov.Zato mu je med drugim bilo zaupano sodelovanje pri nastajanju slovenskega tolarja, je avtor vseh devetih portretov znamenitih Slovencev , ki so krasili naše bankovce.

Repertoar Rudolfa Španzla je pester, kajti loteva se slikanja alegorično zapletenega žanra, zgovornih tihožitij z briljantno naslikanimi detajli. Toda nenadkriljiv je s številnimi portreti znanih Slovencev in tudi tujcev, ki poleg prepričljive subjektivnosti ostanejo v spominu tudi zaradi zanimivih aranžmajev, ko jih slikar še pronicljivo poklicno profilira.