Bogo Zupančič (1960) je diplomiral leta 1987 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. V študijskem letu 1989/90 se je izpopolnjeval v slikarstvu v ateljeju prof. Vladimirja Veličkovića na Ecole Nationale Supérieure des Beaux-Arts v Parizu. Na Univerzi v Ljubljani je doktoriral leta 2000 s temo (Stanovanjska) Arhitektura v tržnih pogojih. Kot arhitekt je sodeloval z več slovenskimi arhitekti, nato pa je bil samostojni kulturni ustvarjalec – arhitekturni novinar. Pisal je o urbanih vprašanjih in objavljal članke o slovenski arhitekturi. Objavil je devet knjig, napisal veliko znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov tako v domačih kot tujih revijah. Leta 2006 je za delo na področju arhitekturne publicistike prejel Plečnikovo medaljo, leta 2018 pa prav tako za skupinski raziskovalni projekt Soseske in ulice. Zaposlen je kot direktor Muzeja arhitekture in oblikovanja (MAO) v Ljubljani, pred tem je opravljal delo kustosa, raziskovalca, zbiralca nacioanlne arhitekturne dediščine. Pripravil je več razstav, samostojno ali v skupini. Poudariti velja razstavi Plečnikovi študenti pri Le Corbusieru (2007, 2017) in Smer B – Reforma oblikovanja (2012), saj sta bili obe predstavljeni tudi v tujini.